Preizkusi svoje črke
ali zmorejo besede,
so most prek večnosti
v kamen vklesan.

zapeljivo mrtvilo
sipajo sanje nebeške odeje
na popke odmrlih želja
na cvetove neobstoječe budnosti

Mar res je vse, da res ni nič?
Ve to le Bog ali hudič ?
Iz nič postane vse in vse preide v nič,
to vesta Bog in pa hudič.

Bil je večer, radosten in svet,
Ko skupaj smo želeli se v preteklost zazret,
Prerastel večer  je v marsikaj več,
Beri dalje...

Pridi, pridi, lepi vran,
odpočij si na moji rami..
Nikdar več ne odleti stran,
s svojimi temnimi perutmi me objemi...

Objemi me, bleda mesečina,
edina, ki še zvabiš nasmeh
na moj truden obraz.
Jesensko kalna je jezera gladina
in v...

Ljubiti... Pomeni umirati?

...

Ljubezen iščem te,
pogrešam te,
pridi mi v objem.
Zaslepi mi oči,
da spet vidim,
kako travnik se blešči.

Odplavale so sivoblede sanje,
odpihnil jih je "vihar miru".
Odplavale ...