Vreščanje malih krikov
ki se še rojevajo
in doraščajo
v materncah mojih misli
je za trenutek
preglasilo Trenutek

Morda je luna.
Kriva, da sem.
Danes tako tak.
Saj se ve.
Kakšen tak mislim.
Tak, da nisem.
Nisem kot ponavadi.

Komu mar dušice,
ki ihte prižema k sebi
zadnji spomin na mamo?

Komu mar mame,
ki v jokajoč gine
...

Skačejo okrog veseli obrazi...
star sem.
Korak za korakom, mehka stopala...
vojna in bes, pozaba.
Mina, pok, konec......

GRLO

Globoko, široko, pojoče grlo.
Mu!
Čredi
s črednim nagonom.
Skoraj haiku.

Na papirju sva; dve premici,
različni, a vzporedni.
Brezkončni, breztežni.
Potekam ob tebi, sledim ti,
včasih te hoče...

Zastal sem v koraku. Brez besed.
Nisem podoba, ki ti buri domišljijo.
Jaz sem drugačen. Ko boš spet
iskala dro...

Preteklosti moje spomin je opešal,
pozabil življenja igrivost,
neopaznega otroka ni nihče pogrešal...

Napisal si pesem
in naglas jo prebral,
rekel da lepše
žal nisi znal.

plahutale so žene
z belimi rjuhami
on rano odhajal je s prvo & zadnjo ladjo stran
9 milj pred njim
za njim r...