Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Po vseh udih žalost me preveva, spanje mi veleva, a jaz ne morem spati, želim si pesmi brati, ki pišejo o žalosti in dajejo občutek, da nisi sam.
Nočem biti sama v tem svetu, polnem laži in prevar, kjer nikomur za drugega ni mar, vsak le svojo pot hodi in vseeno mu je, če kdo blodi. Včasih pa kdo vpraša za pot, odgovori se nanj usujejo, kot bi se utrgal oblak, dežujejo. A to mu nič ne pomaga, še bolj je zmeden in raje ne sprašuje več.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
