ura je že krepko pregloboka
da se ne bi bala potopa
v neke turkizne oči
prebledele reke spomina
ne bom niti gledala nanjo

Ko se mi greni kri
in hreščijo lupine,
ko se parajajo kornine
in življenje žolči,
se spomnim na jutro. 

...

Ko se konča poletje,
zatrepetam.
Prisluškujem govoricam,
sledim obrazom.
Čakam, da prideš.

Saj prideš?

Ples senc ob polnoči me zavrti,
Me dvigne s tal in
Magija v nebo me zvabi,
Popolnoma se prepustim...
Luna osvetljuje oblake...

Noč v temo je zavita,
noč neštetih brazgotin,
tako enaka a različna
od vseh drugih razbitin.

Izvedel sem, da... vsi lažejo.
Pomislil sem, da... jih nočem več.
Preprosto neumno...
bi bilo poslušati samo laži.
Izvedel sem...

Še vedno čutim tvoj dotik, 
tvoj nemirni duh, 
ki me vznemirja, 
tvoje prste, 
ki silijo v...

Obišče me
dekle iz sanj,
ko počasi in veselo-
se umakne,
še malo proti klopi,
rjav...

Morda poljubil, bi jo objel,
prišepnil, vse najlepše zaželel,
poklonil rožo rdečo ji dehtečo,
dišečo, zažele...

Žal mi je, za bedne stihe,
ki polnijo tišine glas.  

Žal za truplo ohlajeno, ki ga je pokopal čas.
Žal...