Omamljen poljublja spomine
v vijolicah mestnih luči.

Svoboda tišine
in otrok je kralj.

Žebelj ...

Nekega dne,
še sam ne vem,
kdaj in kje
si kot komet z neba
ukradla mi poljub.

Čudo je,
da se na dnu
lahko zvrti
nekomu od miline.

Čudo
kot mavrica

Različne misli
s priokusom grenkobe
lebdijo v zraku,
želel bi jih utopiti
v močni pijači.

Ne gre!

Izrezana je zvezda
iz Titove zastave,
raztrgana, prezebla
sred zimske ždi narave.

Pod njo vojak počiva;
...

Pavel se na skrét usérje,
ker pozabi na pokróv,
gós ma mastno pérje,
golób zm&eacu...

Razbil si ogledalo naju,
ko sva še živela v navideznem raju.
Ostalo je nešteto razbitih trenutkov,
...

Globok se zamislim - hm...
pa se naenkrat zavem da sm
da sm tu in zdej vem
da nimam pojma kam grem.

Vem da je smisu ž...

Tukaj sedim. Sama.
Sonce sije name,
boža me z njenimi nežnimi žarki.
Toplo mi je.
Lepo.