Človeštvo zgubljeno v pogubo hití,
se vsak dan bolj jebe in se duší;
če kje je božansko veselje brez mej,
to je, ko truplo visi m...

Vračam se v praskupnost
vračam se domov.
Vračam se spet tja
odkoder sem prišel.

Nebrzdan smeh iz prazne, opustošene prerije, samotne dežele,
pozabljeno ne izrisane na natančnem, uradnem, geografsk...

Ob ognju sedim,
z rokama si podpiram utrujeno glavo.
Pogled zre v daljavo in spremlja poslednje žarke v slovo.
Zagrne temna modri...

Čovjek života usisava tepih
izluđujem prehladu
kao hiperaktivno dijete
moram hodati, ići bilo kuda
previše se ...

Jutranja ura,
mesto budi.
Sončni žarki,
mehčajo asfalt.

Na sivem balkonu,
ženska miži.
Tihi mir,<...

Kam zreš to jutro preko morja... daleč,
ko se tvoje srce odeva v peno valov?
Kam zreš prek divje gladine v orient; ...

Pogled jelena v nebo (večerno, skoraj mračno)
preden ustavi se na robu gozda pod oblaki;
fosfornih oči zamijavka maček ob ognji&sca...

Leti ptica - leti tja,
kjer se v prostranih morjih dan v noč konča.
Leti ptica - belih kril,
da s soncem se u...

Tako daleč...
Kot na drugi strani
Nekega čudnega oceana.

Vidim se
Na drugem bregu.
Vidim se -
...