Cvet posušen in ujet med platnice.
Dvajset pomladi odkar je cvetel.
Plaho dotaknem se roba cvetlice,
k prsim ponesem ...

mesec sanja o barki,
ziblje se v preprostih vizijah,
sleče se žarkom
in kako bitko izgubi,

Jutranje sonce mi cvre kožo.
Ptice mi žrejo živce.
Na nočni omarici se bohotita prah in
pajčevina.

Oblečem se.<...

Resje misli prerašča srebrna cipresa
ob robniku spominov hladnega kamna.
Stebri so moji.
Zato ne bom nikoli spraševala ali
sem ...

Izrekla sva tisoče besed,
pa jih je še neskončno toliko ostalo.
Nikoli ne bom uspela izreči misli vseh,
bo vekomaj srce jokalo? <...

Kot oblaku veter
Kot sanjaču eter
Kot otroku črni Peter
Si centimeter za moj meter

...

tukaj otok. v smer oko je
v prazen prostor svetlobe
odgriznjenega sonca stopilo
mi na jezik in zažrlo v pol.

Mesto sivo, zdi se prazno,
a polno je ljudi,
ki gledajo brez oči.
Za sabo vlečejo niti
od nekje,
nihče ne ve, nihče ...

Izriše žitje pred očmi luneta.
Drobci radosti vzhičeno letajo,
zdaj se kakor otroci razcvetajo
še nedokončane f...

Bil sem v svet krut vržen,
majhen, neubogljen otrok.
Sedaj od sveta zunanjega zavržen,
v dušo se zatekam prazni...