Kadar ljubezen je,
je iskrena,
ne muči te ne z lakoto, ne z žejo,
ne z nevednostjo.

Kot sonce,
kot dez.

Kot mir,
kot vojna.

Kot nasmeh,
kot solze.

Žarek veselja te obsije
in ti zareže globok nasmeh na obraz
kot kristali se svetlikajo tvoje oči
kot snežinke obsijane v temni noči ...

Sama
iz oblaka
cigaretnega dima
za okroglo mizo
sedi
in misli
kako bi pesem

Zrak je natlačen z gnusobo plesnivega zidu
in s smradom že davno umrlega okostja.
v zraku je vonj po porazu pred bolečino
in po k...

Preludij poleta na drevo misli
se zaključi v trapastem gozdu,
kjer kosti trzajo ob vetru bolečih
krikov črnine strahu. In poči balon...

Oh, kako lepo je
sedeti v parku,
ko se vetrič
poigrava z mojimi
lasmi.

Bilke trave slišiš rast,
ti nemo ostajaš zadaj.
Večji od tebe je le hrast,
z njim se zdaj ubadaj.

O ljubezni prazne čaše
vin'ca sladkega vam manjka.
Vse besede in ideje vaše
sladkih sanj so zmeraj krajše.

Sem vprašala poeta:
"Pesnik, daj, povej,
kam naj se obrnem,
da bom zrela prej?