Nekje za nespečnostjo se začnejo konci.
V strjenih kapljah smole,
tisočletnem jantarju,
ogrožujoče oranžnem,
se nab...

O, ti poezija
ti živiš, saj nisi prah
si kot veter neulovljiva
vidna si le v solzah.

Solze žalosti in s...

Hvaljen Janez Pavel Benedikt, Gospod vesolja,
da nisi opazil tega mojega majhnega mozolja.

Sebe sem dala, tebe j...

Včasih je težko,
ko pozabim da imajo moji označevalci
v tvojih ušesih drugačne označence
in obratno
in so vse ...

tišina se je sprijela
z ostanki šepetov
na koščenih vejah
odmrlega dopoldneva

Plamen sem, ki žarim
sredi sveta temnih globočin
v senci enakih,
prevalnih strmin
a jaz svetim se z gorskih vršin. ...

Po petih desetletjih
sem vrnil se v kraj
kjer so otroška leta
mi dala to, kar čutim zdaj.

Pogled na ista lica Beri dalje...

Odišavljena z minljivostjo
ležem v posteljo,
ko se zdani
padem v objem dnevu.

Znotraj vidnega polja zaslutim par.
Zdaj ju zagledam.

Kadar padaš, nauči se leteti,
nazaj, na vrh gore se povzpeti.

Kadar letiš, nauči se pristanka,
da ne bo grenila bolečine te uganka....