Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 

Oder Natisni Priporoči prijatelju
Od wildduck   

Nekoč padla bo zavesa,
ko konča se igra,
iger vseh.
In midva,
vsak na svojem koncu odra,
bova tiho obsedela.

Le nasmeh
bo lebdel
nekje v zraku.
In dotik bo hrepenel,
večno po dotiku.
V razdaljah nepremagljivih,
v sanjah nedoživetih,
v pesmih neizpetih,
v občutkih neizgovorljivih,
pa bodo ugašale luči.
Na svoji strani jaz,
na drugi ti.
Vmes le čas,
ki zarezal je sledi.
In sto svetov deli,
kar združeno nikoli ni.
A obstaja in živi,
čeprav ni več luči.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

  
 


 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo