|
Od Biba
|
1
stekla sem iz
Makovega polja
zapuščam v
celofan zavite
čajanke
ko sem pod lipo
objemala tebe
in najinega otroka
ogolila sem
cvetlice
loči se
zadnji list od
rumenega kroga
pada z mislijo
Ne ljubi
2
ko se pobiram po padcu
iz Makovega polja se zavem
da nočem več piti iz tvojega
keliha poljubov ki ga dvigaš
k meni svojemu kvazibogu.
ti vendar ne veruješ -
samcat posedaš pred politiko
in se zaupaš razumu.
še sem fikcija samo telo v
peščeni postelji polna mrtvih školjk
mahu z dna in
pikajoče soli zate v mimozah.
tvoje sence ne zapuščajo že ostarelih sanj.
ne ne lovim več roke sredi
makovih deklic.
ko se pobiram me trave jemljejo vase
za svojo. daleč, daleč, vedno bliže
prihaja neti s karo piknik-deko.
sedeti na njej
bo popolno.
3
Hibernacija je druga zgodba. Zdaj, ko mirujem,
sem lačna. Vidim prince, ki se postavljajo pod
mojim stolpom in sekajo. Nočem čutiti
kaplje znoja na mestu
poljuba in zatohlih objemov.
Dišal bo po mimozah, vpetih v krila
Ikarjevega leta. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
