| Napisal/a Corva negra, v sobota, 10. sep. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Z bolečino,
padci je prežet vsak moj dan,
s temo, ki zakrije sonce;
z mrežo prevar,
z lažmi, zlobnimi pripombami,
na vsakem koraku nova past tiči.
Ko dan konča se, svoje misli zbrati si želim,
a ko v kot se zvlečem, sebi se neznana zdim.
Saj je,
kot da vihar v mojih mislih vihra,
kot da v meni potres divja,
kot da nad prepadom slonim in si le pasti želim.
Občutek imam, kot da letim v prepad,
kot da padam, pozabim na varnostni pas,
kot da v neskončnost navzdol bom drvela,
me nobena roka ne bo ujela.
V mojih ušesih zvok nabija,
od tesnobe kri obraz zaliva,
čutim da padam v prepad, ki mu konca me bo...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
