Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Z bolečino,
padci je prežet vsak moj dan,
s temo, ki zakrije sonce;
z mrežo prevar,
z lažmi, zlobnimi pripombami,
na vsakem koraku nova past tiči.
Ko dan konča se, svoje misli zbrati si želim,
a ko v kot se zvlečem, sebi se neznana zdim.
Saj je,
kot da vihar v mojih mislih vihra,
kot da v meni potres divja,
kot da nad prepadom slonim in si le pasti želim.
Občutek imam, kot da letim v prepad,
kot da padam, pozabim na varnostni pas,
kot da v neskončnost navzdol bom drvela,
me nobena roka ne bo ujela.
V mojih ušesih zvok nabija,
od tesnobe kri obraz zaliva,
čutim da padam v prepad, ki mu konca me bo...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
