Živim za moške poglede,
polne strasti.
Ko hočejo, pa ne daš.
Ko me hočejo,
pa sem prepovedana.

 
Ko govorim resnico,
ne verjamejo.

Ko lažem,
sem tista,
ki ljubim resnico.

Moje misli so nad oblaki,
moje srce je v peklu.
Telo ostaja na zemlji.
Jemljejo me,
ker se zdim privid,
nisem resnična.

Igram, dokler jih ne
zvabim v svoje mreže,
dokler ne vidim sijaja v očeh.
Umiram za tiste poglede.
To je iluzija.

 
Oni hočejo več,
a meni je dovolj.
Takrat grem stran
in pridem nazaj,
ko zopet potrebujem
tiste poglede.
To je droga.

Ne morem ljubiti,
ker se ne maram,
pa čeprav sem navzven
samozavestna,
samo človek sem.

Živim s skrivnostmi v srcu,
z umazano preteklostjo.
Ko hočem govoriti resnico,
mi ne verjamejo.
Videz govori drugače.
To boli.

Imajo me za lutko,
za tako, ki se vda že
pod plazom lepih besed.
A jaz vem, kaj se skriva pod tem.

Hočejo me vzeti,
raztelesiti, ožigosati z
vsem kar je njihovega.
Nočem tega.

Verjamem v ljubezen.
V nekoga, ki bo videl
kaj sem na prvi pogled.
V nekoga, ki bo vedel
kaj hočem in kam grem,
ki bo z mano, ko bom padla.
Vem, kaj hočem.
Samo živeti.
Z njim.

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---