Nekje je nekdo,
človek, božanstvo, nekdo,
On, ki nas opazuje, ocenjuje
kako se smešimo pred seboj,
p...

V noči polni zvezd žarečih
začutil mehkobo njenih sem dlani,
delovale so čarobno kot vesolje,
ki živi iz sebe v svoji večnos...

Čez stopetdeset let ne bo
več nobenega od nas na svetu.
Razmišljam, kako minljivi smo.

...

Lahko ti govorim o življenju ptic,
o jeziku delfinov,
o vojnah brez smisla,
o vseh mojih prejšnjih življenji...

Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva. ...

Zopet sedim tu, z njim a brez tebe...
Vem da moj nikoli ne boš,a v mojem srcu za vedno z menoj boš.
Njega milo v misli...

beseda v zraku
stopljena v mehko temo
na koncu pečine
mrko zarisane
v nebo

Pozabljam.
Oko je malce zarošeno.
Ogledalo tudi.
Pozabljam
biti jaz.

Pogreznile so rdeče sanje
za seboj še zemljo. Valovanje
vode je potihnilo nalahno,
kot bi zadrževalo vdih morje.
Beri dalje...

Mi prijatelj je potožil,
očala spet nekje založil,
morda jih pozabljiv zgubil,
le da spet bi jih nazaj dobil. Beri dalje...