|
|
Lilije. |
|
|
|
Od Amadeus
|
|
Z grobimi grabljami odmetavam suho in gnilo listje z mojega telesa. Nočem jeseni.
Hočem naravno gnojilo, da, a ne starega in usmrajenega listja. Razrahljam zemljo in presadim uspavane čebulice lilij. Ko bo čas cvetenja, bom spet v celoti pomlad. Zelenica oči bo svetila v nebo. In čakala na srečno jesen. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
20:32 - 17.08.2009
Lebdi
Jata
Ubesedovanja.
Breztežna
<...
Beri dalje...
-
10:16 - 06.03.2009
Objemajo me mehke lovke melanholije.
Sestavljen iz sanj iz besed in iz žil.
Kako lahko postaneš majhen nekdo, ki se sk...
Beri dalje...
-
20:03 - 15.01.2005
En pogled, besed ni treba vzel me je s seboj na pot. Orlu sedla sem na krila, srečno kot objet otrok. ...
Beri dalje...
-
10:09 - 18.04.2007
Prišla si potiho,
sanje mi dala,
da z menoj bi spala.
Sanje resničnosti,
naj zadiši po tebi,
ko ...
Beri dalje...
-
07:57 - 17.01.2009
Nekje v daljavi,
daleč proč čaka.
Čaka jutrišnji dan,
mavrico po dežju,
prijeten sončni žarek,
t...
Beri dalje...
-
05:33 - 11.12.2009
Uro resnice ob zori odbila,
igralcev kraljice padla kapela,
prihod Godota neslišno zapela,
z uma krvave zavese odkrila.
Beri dalje...
-
18:20 - 18.10.2007
Tako bi gnetel tvoji balkoni,
ko Aljažev stolp bi trdost
v svojih zobeh občutil.
Se spuščal bi
po gla...
Beri dalje...
-
18:37 - 07.06.2007
Hodiš in hodiš, a črte ne dosežeš,
misli na nebo šibijo ti telo.
Misliš si:
"Da le ...
Beri dalje...
-
23:50 - 03.04.2005
Beri dalje...
-
13:30 - 19.02.2010
Ko brskala sem med zrni
sreče in nesreče
se zdelo je, da se
redim - gojim
le s tistimi nesrečnimi,
no zadnje ...
Beri dalje...
|
|
|
|
|