Ležim tam, kjer vsaka travna
bilka pripoveduje svojo zgodbo.
Poslušam hitenje deževnice
čez travnik moje nove pesmi.<...

Zrel človek,
ki nekaj  zna,
nekaj velja.
Nima prirojenega odpora do dela
in primitivističnega sla.

Ni se ...

Nocoj me je obiskala presunljiva vizija
kako sem se znašel med stotinami žensk
bile so usahle vse snežno bele
čakale so neka...

Ah, Lea Anima,
zakaj prekinila si z mano stike?
In to popolnoma,
brez vsakršne razlage.

Njeno ime sem izgovoril
nihaji glasu so zaživeli,
zadeli globine so mojega bistva
občutki zavesti so vzdrhteli....

Zdaj, ko vse vem,
napišem.
Tega, kar je in je bilo,
nikoli ne izbrišem.

Zdaj, ko sva spet tu,
kjer sva ...

ura je že krepko pregloboka
da se ne bi bala potopa
v neke turkizne oči
prebledele reke spomina
ne bom niti gledala nanjo

Dotik spoznanja
predrami tebe in mene.
Obrneva se proč
misleč, da je bil samo piš vetra..

V ulici temačni, v Pragi
psi so lajali v noč.
Brezdomec kliče na pomoč
v urinu tam leži in vlagi.

Življenje boli,
smrt pa bolečino blaži.
A smrti se boji,
zakaj potem raje trpi?