Zvečer,
rahel strah,
v praznem hladnem avtu,
se stisnem k vratom,
kjer najbližje si mi,
le duša je pri ...

Drobni beli cvetovi šmarnice,
dotik zgodbe, duh prave solzice.
Objem nežnosti čez Slovenijo,
kot svitanje zorne jutranjice. ...

V brezlučje, na temno stran, me vlečejo nocoj…
Tvoje roke… Palpatinovi kremplji…

A v tej temini, s strastjo zagna...

Ali slišiš tišino,
Ko čisto potiho rečeš :  tišina

Ali ...

Tako dolgo je tega
ko si mi ukradla srce
in ga zaprla v kletko.

Včerajšnji dan bil je rajski
kot bil bi božansko majski.
Polni bili so travniki cvetja,
v srcih razvnela so se gretja...

Bila je noč in bile so zvezde.
Bilo je življenje in bilo je upanje.
Imela sem vse. Imela sem sebe, tebe in svobodno nebo...
Beri dalje...

Zgrudena postava,
zagledana v bolečo črnino svoje duše,
počasi polzi po odpadajočih listih, umirajočih dreves,
ki čutijo bolečino...

kaj ne bi storil človek
ko ga vse boli
ko vse tišči
ko znotraj vse ščemi
drhti, rohni, buči
kaj ne bi storil človek
k...

Med te pregrete rjuhe lovim
prve sončne žarke. Oko, letim
na podobi tvojega izraza,
ki zadovoljno dahne naj žme...