Dnevi so zidaki duše,
ki polagam jih pod se
samo čiste uporablja
moje kritično srce.

Dnevi se topijo v ...

zavijam se
v melanholijo pogledov

včasih so stvari
preprosto preproste

Purpurni prameni nokturnega sonca
brez konca pronicajo skozi razpoke,
roke omame dvigajo jantarne skale,
ki z obale p...

Ura odbila je polnoč,
nad razžarjeno mesto
spustila se je noč.
Pod pregorelo lampo
nemočno dekle s prerezanimi ž...

še slišim veter-
megli se vse 
v vonju limonine trave
izbrišem brazgotine-
da je prostor za rane
seva barva
Beri dalje...

Kar pišem,
ne vem kaj bom.
Besede ne sprašujejo.
Kar padajo dol
na list -

nekaj me rahlo poboža po jeziku
dotakne se strun mojega neba
da začnem nezavedno tkati
te uvele klobčiče črk vsakdana v
nedotra...

Niso snovi kao stvarnost
ustvarnost sam žrtva tvoja
svu ti ljubav ja poklanjam,
ti odbijaš bez pokoja.

...

Tiho sledim snežinkam,
ki se podijo po mojem zraku.
Začutim jih koraku,
vidim jih še v mraku.

Ta strast,ki v meni se kopiči,
želja za tem ognjem
in temi zublji,
žgočimi in požrešnimi,
postaja vedno bolj pekoča,
...