V krču
Nespregovorjenosti
Vsa tista bežna tkiva
Tišine

The darkness around me
is heavy as gold,
this treasure I hold
of where I want to be.

Agonija, misel...
kamen obešen okoli vratu.
V prepad, v praznino, v brezdan...,
tja naj me ponese moja želja.

...

Solze so oblile njo
ko še zadnjič se v slovo je zazrla v množico
v divjem ritmu zibajočo
ki jo je navdajala z...

Prerokovano mi je bilo,
da norosti ne uidem med decembrom,
februarjem. Čakam, da sinici
kri zapoje skozi režo jutra,
skozi ...

Gledal sem z ladje
nastajanje valov
lopatice so potiskale
svoj vodni ulov
valovi so se širili
vsak na svojo st...

Sedim na odprtini mojega življenja.
Izločam balast.
Čas je že, da se znebim smradu,
ki vije mi iz pogleda in besed.

Sedim pod njo.
Utrgati jabolko?
Uživati?
Daaaa…

Kako naj ljubim, če ne vem kako,
kako naj čutim, če ne vem kako,
poln vprašanj sem, odgovor ne najdem,
iščem...

Ne brez srca, moledujem.
Iščem pogled iz oči v oči.
Potrto skoraj, kot se ne spodobi,
v ihti prosjačim za kanček vesti.
Beri dalje...