Steklene robide je zobala,
ptica brez kril,
žarometi so polzeli,
po perju,
raztrganem brez užitkov.
Beri dalje...

V tebi se sprožijo tempirane bombe.
Zarišejo se tisočeri obrazi
kakor gube na posteljnem pregrirnjalu.
Tesnobne misli...

Kako naj ljubim, če ne vem kako,
kako naj čutim, če ne vem kako,
poln vprašanj sem, odgovor ne najdem,
iščem...

Kaj odlašaš, jesen,
kaj se vdajaš
še sama poletju,
kdo ti pusti,
da v vetru ne žvižgaš,
kot ptica v letu,
Beri dalje...

Zakaj molčim, si me vprašala.
Zakaj obračam stran pogled?
Kdo ranil je v globino duše?
Zakaj solze na licu spe...

Vstopil si v moj svet,
svet senc...
prinašaš radost
prinašaš smeh.
Toplina tvoja, Beri dalje...

Ti moje spremenila si življenje.
Kaj vse na svetu bi dal,
da izgine to tpljenje
in da bi te ne spoznal!

  ...

Dotik topline mi srce zmehča,
da sem kot zatreskana šolarka,
z vsemi čutili preplavljena,
ko zadela me...

Listje šepeče,
do klej še tako?
Kar nosiš s seboj,
nebo za vedno odšlo,
kar se je storilo...

Pol od prej, pol od zdaj.
Štukam kar je bilo pozitivnega.
V prostem času preganjam krokarje.