|
Tudi ti boš stal pred smrtjo
in v grozi boš sopihal
ali spravljen s celim svetom
mirno se ji boš nasmihal.
Pride kakor tat ponoči,
ko v počitku boš užival
ali ko pri svetlem dnevu
boš skrivnosti čar odkrival. Ihta se bo umirila,
jezni dir bo pokončan,
ognja, ki meso razjeda,
žar bo kruti poteptan. V očeh bo ugasníla
zadnja trôha skrivne žęlje,
ki grenkobo ti pošilja
in ti jemlje vse vesęlje. Za spoznanje bo prepozno,
ki življenje ga ponuja,
kot mušice ga odganjaš,
tudi ko srce prebuja. Vse navade zvodeníjo
kot pokvarjena pijača,
po katere delovanju
se želodec ti obrača. Jarem, suženj, boš zapustil,
ki ga zdaj ne upaš snéti,
saj bojiš se svojo pesem
svetu širnemu zapéti. Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev) |
