Toliko misli v rimah,
je skozi moje možgane šlo,
reka žalosti in bolečine,
se proti morju vali.

V sebi skrivaš moč,
na dnu srca sijaj,
ne čakaj cilj, da kdo ga da,
cilj osvoji sam.

Jutranja kava ne spere
opite noči
in jutranja cigareta
ne pomiri tenkih živčnih niti,
in celo jutranji poljub
...

Rada  bi metulje snežno bele lovila
da bi jih kot plaz snežink v nebo spet izpustila

Ljubim.
Nisem ljubljen.
Trpim.
Ne morem kričati.
Umiram.
Ne morem umreti.

če se izgubim,
se ne predam
ko te vrtim,
nežno izdam

da pogrešam tvoje lase
da sem zate nasmeja...

Z oddaljenosti tisočih svetlobnih let
bi lahko te poljubila.
A kaj, ko sem že davno obljubila <sama sebi>,
da ne bom ljubila v...

Nisem tukaj v čakanju na propad,
na pro-pad v vsem svojem blišču ...
... izučenem padanju na dno ...
Ostro gledam ne-pro-pad ...
Beri dalje...

Širi se kamen
pred stekleno palačo.
Sključen natančnež
na oteklih kolenih
tlakuje dragim čevljem.