V praznem popoldnevu
Zveni tudi svetloba,
Odbijajoč se od mladih kostanjevih listov,
Ki po tlakovcih rišejo odtise svojih dlani.

Steklenica je še vedno zaprta,

Leno, brezbrižno počiva
Med mehkimi travnimi bilkami
In belimi marjeticami,
Z nasmehom vdana v svojo usodo.

Njena koža, na vratu
Vtetovirane vrtnice,
Njihovi trnji se zarezujejo v tkivo,
Zdi se, da po prsih polzi rdeča kaplja.

Impresije prejšnjega dne
In neprespane noči
Se vijejo v loku cigaretnega dima
Proti stropu, proti nebu,
Kjer se zlijejo z oblaki,
Da se nato lahko znova vrnejo nazaj --

Perpetuum mobile.

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)

---