Komu lažeš pesnik mladi,
si z zvijačo rišeš svet?
Več ne čutiš vonj pomladi,
dav...

Nekoč povedali so mi,
da ko umreš, le daleč si.
Izgineš pa nikoli ne,
če še tako to dale...

ko sonce zaide
in luna na nebo vzide
zrak dobi poseben čar
ljubezen je sveta vladar.

tam
na robu te obale

...

Izumil sem lasten razum.
Odšel bom tja,
se sestrelil na zemljo.
Skozi kri zvezd,
električne plime heroje...

Odmevi pogledov in v njih bolečina,
na dlani odsev vsega kar umira
v tej zlomljeni duši, ki v senci luči
joče brez solz in nesliš...

Če resnica boli
in resnice sploh ni...
kaj je resnica?
Je res, da ne boli,
česar ni
ali morda boleti
ne...

Ni prošnja, ne želja,
še najmanj ukaz.
Zaznaš me lahko.
Ti razgalim svoj jaz?

Če hočeš, če rad bi,
lahko...

Mrzel piš oblije mi telo,
sreča skrije se hladno
in kot sonce za oblak
skrila je svoj zadnji krak.

Beri dalje...

Želim biti solza,
ki polzi po tvojem licu
želim biti nasmeh,
ki se razteza po vsem tvojem obrazu.