S silo vseobsegajočo
Spet si svoje strune zlate
Jih napel, posul si s točo
Nam pragózda mračne kraje.

En pogled, besed ni treba
vzel me je s seboj na pot.

Orlu sedla sem na krila,
srečno kot objet otrok.

Ujeta  sva v okove najinih obljub.
In nate mislim, ko se dan rodi
in mislim nate ko se zvečeri,
ko v hrepenenju po&scar...

misli mi uhajajo v
iskrene poglede...
nikoli se tako...
usmerjene proti tebi
sledim ti domov
ni...

Prepričana sem, da še zmeraj tli -
prav takšna kot nekoč.
Vztrajna, neobrzdana, globoka kot vesolje,
čista in ...

Zrcalim svoje misli v nebo.
Čutim trepetanje zvezd.
Njihov strah.
Črnina mojih zenic potemni nebo.
Zvezde popadajo na tla.
Beri dalje...

Kam peljál me boš, prijatelj,
Rožnega večera čas?
Kjer si z avtoceste vzame
Pot do sebe Arja vas.

Mi ni moč pisati te besede, je moč sama ljubezen prava.

Strah, da ne bom več nikoli napisal pesmi
je postajal vse večji.

No, potem je umrla babica in pokopali smo jo
v njeni najljub...

Kaj pomeni pogled s toplino obsijan
s sanjami prežet in okoli njega sijaj?
Če si še tako želim,
po njemu...