Z vzhoda in zahoda, severa in juga
tvoj duh iz same zemlje vzet
nad preročiščem pa vzlet
z namenom
zame.

Je sonce položilo brado na
oblak, ga zasanja z melodijo
penečih valov, ki se podijo
za ribiško posadko zarana.

Leto minilo je,
se čas je zasukal,
v naši nevednosti
nas vse je obkljukal.

Vse krajši dan,
ko vse krajša pot,
do doma me vodi,
po stezi asfaltnih cest,
po vse krajši noči....

Je čas spet tisti, ki nas opominja,
da mošt v vince se spreminja,
ko sladek mošt rodil bo vino,
prenekaterem...

Kaj se izdajaš
duša zelena,
v sonce rumeno?...

Od kadar stojiš
za stebrovi akropol,
tvoja je roka
polna fontan,

Spim v prazmem tipiju.
Poleg mene tri nage babe žrejo mesó.
Mesó je pasje. Psa pa zébe.
Z žeblji semse ...

Pojava v temi, dolga obleka,
temni lasje in vitko telo,
se tiho približaš,
postoj in poglej!
melodija op...

Kuža laja,
z repkom maja.
Ringa, ringa, raja.