Snov v misel se razblini,
sam med zvezdami sem, nezaščiten.
Iščem v gosti tej črnini,
smisel pravi, prvobiten. 

Pozno poletni Maribor
ko udarjajo
težke kaplje takt
zgodnje jeseni.

Predaleč stojiš,
da bi objeti te smela.
Tvoj glas je piš,
ki v nočeh me objema.

Vem, da nisem prva
na rožnatem koncu mavrice,
tudi nisem druga
v čakajoči vrsti radovednih,
vem, da ne b...

Zakaj živel bi v tem svetu,
svetu brez sanj?
Zakaj poskušal živeti,
če živeti ne znam,
zakaj živel bi večno, Beri dalje...

Kaj s teboj se je zgodilo ?
Le kako si mogla dopustiti,
najino srečo zavrniti, izgubiti ?
Otroški s...

Gledam tvoje zbegane daljave,
sanjave sence večnega obzorja,
pregnane obljube neskončnih hrepenenj,
zbledele črke na pozabljenih gr...

Doma mi je slabo, v šoli še bolj že serjem in ščijem, kozlam in prdim za vsakim vogalom ga cukat želim. Tam vidim eno lepo dekle jo ...

Rumeno sonce nad streho gozdno.
Rumeni žarki skozi gozdno nebo.
Padajo nežno na zemljo utrujeno.

Spok...

Ujela sem sonce, ga dala na dlan,
očarana nad lepoto, ko zrla sem vanj,
bil je trenutek, a zapisan v globine,
ujela...