Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Pesniške zbirke arrow Pesmica

Pesmica Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a enasm, v sreda, 18. maj 05
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Rada bi tako pesem napisala,
ki bi upanje mi dala.
Upanje,
da tudi zame,
za otroka moja, 
nekje na svetu tem,
so tople roke.

Tople roke,
človeka,
ki bilo bi mu mar.
Mar zame,
za nas.

Obup
in strašna želja,
želja umreti.
Nimam več moči,
ranjena pred lovci bežim.
A noge ne nesejo me več,
krila ranjena,
plazim se,
na tleh ležim.

In vsak,
ki mimo gre,
zaničljiv pogled,
poln studa,
to si želela,
da ne bi več trpela...
In ko tako se razdajam,
predajam,
ko zmanjkuje mi moči,
se z mlini na veter borim,
zgubljam bitko za bitko,
nemo ječim:
NIMAM VEČ MOČI,
NE ZMOREM VEČ,
NIMAM VEČ KAJ DATI...
Samo praznina je še-
praznina in nje globočina.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo