Purpurni prameni nokturnega sonca
brez konca pronicajo skozi razpoke,
roke omame dvigajo jantarne skale,
ki z obale pozabe drve v ocean;
alabaster odseva podobe iz sanj.

V mehkem blatu na dnu močvirja,
v zefirja lahnega objemu
v zlatih valovih pšeničnega klasja
oltar dolgočasja postavlja si dan;
alabaster odseva podobe iz sanj.

Podob iz sanj odsev teman,
bel alabaster v ogledalu.
Čez atelje zasanjano drsi kadilo,
kot zavilo bi se v smeh bogov
zažgano perje angelov.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---