|
Od Mojmir
|
|
Komentiraj pesem na forumu.
(13 komentarjev) Deževen dan se prevešal je v večer,
ko srečala si v mestnem parku starca.
Ob sebi, kot prijatelja, imel je psa;
pogled na njiju ti vzbujal je prezir.
Spod klafete mu sivil je pramen las,
v stari suknji in zmečkanih hlačah;
pošvedrane šlape, drsajoč korak -
mu peza let je razrezala obraz. S sivo kožo, s pegami povsod,
ko stegoval je roko proti tebi,
se kot znanilec smrti je dozdeval. Vse to si videla, le tega nisi ,
da v srcu nosil je ljubezni spravo,
ko z očmi je blagoslavljal tvojo pot. |
