V trdnem objemu lenobne vdaje
v navidezno nespremenljivo usodo,
ležim v naročju obupa in grobo
zatiram sleherno možnost vstaje.

Vroča noč,
polnoč.

Skozi odprto okno
pogled na polno luno,
zaslepljujoč.

Nocoj bodo zopet padale zvezde,
milijon in več se jih razsuje po nebu,
le koliko želja bo izpolnjeno?

V svojem notranjem vesolju
prerežem dimenzije Hada
odluščim plašč
in se povzpnem
na vrh navzdol in v globine.

Kako naj ljubim, če ne vem kako,
kako naj čutim, če ne vem kako,
poln vprašanj sem, odgovor ne najdem,
iščem...

Čutim tvoje zobe v svojem vratu
Kriki mojega imena
Spreminjajo konstalacijo mulekul

Že dolgo ne diham več in samo loputam z vrati.
Hlad se je naselil vame, poln osamljneih večerov
in nedotaknjene svile.
Samo vino pri...

V stekleni obleki
Se dotikajo glasovi
Sten prozornih obrazov
Spačenih pod lupo
Pogleda

Romantika večera, žar noči,
Kot pšenično polje morje valovi,
Šepet valov kot šelestenje listja
v gozdu , na jasi,
kjer sli...

PRIŠLA JE IZ KOPALNICE
IZ SEBE JE VRGLA  BRISAČO
POKAZALA JE GLADKO SVEŽE OBRITO PIČKO...
ZAGRIZEL SEM VANJO,
KOT LA...