| Napisal/a emily, v ponedeljek, 18. apr. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Zbala sva se tišine
in jo začela mašiti z nesmisli
Največja napaka človeštva
je dohitela še naju
ko je bil odsev sonca na obrazu lep
samo če si ga opisal z besedami
Jaz sem jih kapljala na papir
mazala obraze s presenečenji
slačila dušo za nekaj preprlašenih pogledov kletka me je prehitela-
moj dih ne zna več zastajat
ujeta sem v navajenost čudežev samo zaljubit se hočem
nič več in nič manj kot to
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
