Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
V osamljeni tišini bom zrla za sledjo tvojih stopal.
Grenko, kakor pravkar stisnjen sok, čutim dotik tvojih besed v globini svojega srca.
Divja struga nosi po mojem obrazu reko solz, ti odhajaš. Komu naj podarjam besede in poglede? Izginjata tvoj obraz in tvoj glas, usiha reka medu. Tvoj odsev ostaja, tebe skoraj ni več tu.
Mrači se, tvoja roka me zadnjič poboža. Svilena koža tvojih ustnic me poljubi. Sanjam.
Že zdaj pogrešam tvoje objeme. Sonce spušča krila na zemljo, besede nimajo pomena. Moj krik v daljavi išče podobo angela.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
