Napisal/a *Roberto*, v ponedeljek, 01. nov. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Bil je zimski dan,
v bele oblake prikovan,
z belimi snežinkami objet,
beli v duši je ta svet,
leden, otrpel in bled,
od mraza je ves zadet.

Srce ledeno kakor sneg
in ob njega sem objet,
mrzel ko cvet,
se dušim s svojimi dejanji
in se gabim sam sebi,
tam stojim brez besed. 

Molčim in jokam
in okrog sebe se oziram,
ali je kdo nekje,
me kdo lahko vidi?
me kdo sliši?
ne vem!

Ali sem le bled odmev narave,
tišina ta me muči in ubija,
nekje daleč v meni nekaj se odpira,
kaj je to se znova sprašujem,
že vem!!!

Moja bilka, moja rešiteljica,
moja nežna prijateljica,
prihaja nevidno,neslišno,
pomagala mi bo odmrzniti srce!

Si že tu?
se počasi sprašujem,
pridi že,
čakam te
in objokujem.

Prihajaš vem da prihajaš,
čutim da si ob meni
in z menoj,
osvobajaš me.

Zdaj rešen sem,
zdaj srce je odtaljeno
in vse je pozabljeno,
zdaj sem popoln.
s teboj ob strani,
hvala ti, hvlala...

Jrat

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)