Že nekaj dni dežuje, nebo je globoko sivo,
sem pa tja posveti nekaj sončnih žarkov,
ki spominjajo na regrat, ki se mukoma prebija
sk...

Odlazim zauvijek u narucje pjesme
gdje su sjene sto u meni lutaju,
nekako mekse na papiru.

Mravlje čutim na mešičkih polnih vode...
Zakričala bi,
se razbila na tisoče metuljev...
Razleteli bi se po neznanem...
Le da me...

Ležim in zrem v strop.
To je zor v belino,
ki ni bela.

...

prišla bo
kot cvet
cvetoč
vsa bela

"Čuj kolega,maš kaj drobiža?"
se mi hitro bliža
njegova podoba.
Pogledam ga v oči. 
Človek kot mi.
A vs...

Močneje,
da bo bolelo!
Z žlico po prstih,
s smehom po glavi,
huronskim.

Ah, Lea Anima,
zakaj prekinila si z mano stike?
In to popolnoma,
brez vsakršne razlage.

za katero pomlad
vendar
so padli kristali
na rumena tla