|
Od Bolečina
|
|
Z oddaljenosti tisočih svetlobnih let
bi lahko te poljubila.
A kaj, ko sem že davno obljubila <sama sebi>,
da ne bom ljubila več.
Ogenj, ki je v meni tlel nekoč, že davno,
je ugasnil. Odletel.
Ne bom trdila, da ostal je le pepel <toliko o tebi>,
a živeti ni tako težko, (kdo je odšel?). Lahko, da je preveč.
Danes sem kot ladja brez krmarja,
tiho tonem v svet pozabe. To moj je bes.
Saj se borim z viharjem, to je res <saj vem, če bi...>,
a kaj naj storim, (kje je v meni kes), da ne bo odveč?
Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
