Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Depresija

Depresija Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Tjama, v torek, 28. avg. 12
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

Ucasih se pocutim kot brezno brez dna,kot zadnji dih umirajocega. Kot ptica katera zgubila je krila. Rada bi zaspala in se nikoli vec zbudila. Bolecina me rusi kot plaz melanholije,obcutek da razpadam,da srce mi vec ne bije. Ko zavrtela bi cas in te nebi spoznala,kot majhen otrok se.naprej bi se igrala. Te ljubezni ne bi bila delezna a vseeno bi bila svetu hvalezna.

Jok mi vec ne pomaga,telo se ze krci,dusa mi omaga. Vse kar sm imela je bilo tisto kar sm si zelela,a ucasih je samo ena lahko napaka in nikoli vec nebom enaka. Besede ljubiti ne poznam vec,tonem v pogubo vse je zdaj odvec. Dal si mi vedit,da vredno je ziveti a zdaj sem nesrecna in zelim si umreti.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a Anivia, v 20-12-2014 11:00,
1. pesimizem
Glavo gor, za vsakim dežjem posije sonce.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo