Mrakobnost nedeljskega popoldneva.
Krik notranjega nemira
pričakuje mehkobo miru, tolažbo tišine...
Počasi jesti, poč...

Grobi v srcih ne hodijo sami,
jih hladna roka vodi in ljubi.

Grobi v srcih ne pustijo sledi
na poti bolečine in trnja.

moje srce razpada.
z vso močjo se trudim zaustaviti
neusmiljen razkroj, čeprav se obenem zavedam
nesmiselnosti ...

Prehojene stopinje,
zakrije listje,
si oddahnem,
ker pot me vodi le naprej.

Mi zimzelen krasi d...

Z jezikom je okušal rane,
s peskom posute,
s tisto drobno mivko
iz katere je štrlel nož.

Švist.
Spet švi...

Zaživela mi je duša
s tistimi občutki bistva,
ki sem ga nekoč spoznal
gledajoč iz vrha gore
rajsko bogastvo ju...

Spet me je zmrazilo,
ko sem ugasnila luč,
razpuščene misli
takoj pobegnejo tja
kjer ni nobenega smisla,
samo, da me trpinč...

pordelo sonce
nategne senco bora
vse do brisače

V krču
Nespregovorjenosti
Vsa tista bežna tkiva
Tišine

Imaginaren prijatelj ...
Je umetnik, metalc, modrec
Rahločuten, drugačen, velik
Moja duša dvojčica
Nekaj globo...