sledim korakom
najinega razpotja
raziskujoč obrise
tvojega telesa

Ta drobni cvet,
iz trdih tal
kali na svet.

Za beli dan
in za vihar
me otožnost vsa
nji je mar. ...

Nekateri govorijo preveč,
a bi lahko premislili.
Nekateri ne povedo nič,
namerno vse zamolčijo.
Redki po...

Spi, moj sinek mali,spi
saj nad teboj tvoja mama bedi.

Ce se zbudis in zaprosis za piti,
ze je tu mama, da te napoji in nasit...

Kamen v želodcu
predolgo me že zbada
Bruhnem naj.
Ga zmeljejo veterovi
sonce sneg in vod valovi

Slast telesa
mojega
je kakor mehka
trava
ki boža v
jutru ranem
še vsem
zaspanem Beri dalje...

Nič ni isto.
Niti breze.
Bele sivijo.
Nič ni enako.
Niti jezero.
Pod vso navlako
spi, pren...

Kako idealno je človek sestavljen
v duši nosi zunanji svet,
kar ga prevlada ga tudi prekrije,
na koncu mu srce piše razplet....

Čez zgodnja spomladanska jutra
raztegujem sence,
da hladna srebrna zima,
z rožami z ledenih oken,
boža neprespane sanje.

Prišel je dan,
nasmejan,
z njim pa tudi ključek,
ki naznanil bo zaključek.