Drevesa so stebri
I IIIII III I II I
nebesni obok
ne ve da pada
človek + I
= konec nebes
-...

Danes tu.
Z nasmehom.
Jutri.
Skok v vodo.
Voziček.
Pri življenju.
Mrtev.

Po zvoku tvojga glasa,
vedela sem kaj me čaka,
željna tvojga stasa,
stopam hitrega koraka.

zasnežen travnik
po njem se pase luna
pridružim se ji

Če ptič pove ti kaj ti pojem
slišiš mene?
In če vetrc boža lice tvoje
čutiš mene?
In ko želja uide iz glave moje Beri dalje...

Danes mi je.., tako..,
danes mi sploh ni, da
bi na karkoli mislil,
gledam nemo samo...

Gleda...

Ni oral s plugom
in za sejanje
ni uporabil
traktor.

včasih se mi zdi,
da dan mimo mene zbeži.
včasih se mi zdi,
da ko pogledam se v ogledalo,
kako izgubljene oči strmijo v nez...

Od kod ta tesna bolečina
Ki pritiska na lobanjo
In jo veča
Da postajam le izbuljene oči

Ugasni svojo luč.
Naj sveti mi druga svetloba.
Ugasni svojo glasbo.
Naj govorijo moje misli,
njíh grenkoba.