Napisal bi najdaljšo pesem,
če bi znal, če bi lahko,
In skoval najlepše rime,
če le vedel bi kako.

Stojim na robniku prepada,
iz njega veje mrzli zrak,
globina stene zatemnjuje,
na dnu zlohoten, grozen mrak.

ni neba ne tal
naletava močneje
slišim tišino

So trenutki,
ko ostajaš sam,
sredi množice ljudi,
krog tebe rakete petarde,
a v tebi svetlika tema,

Dvom se usedel
v najino naročje.
Hoče, da ga opaziva
in mu poveva najljubšo pravljico:
O domišljavčku in treh iluzijah.
Lj...

Darovala sem paket oblačil in čevlje,
ki jih nisem nikoli obula. Odpeljali jih bodo v Azijo
in bom oplemenitena. To bo moja spovednica....

Dnevi dolgi,
mučni
in noči sanjave,
 
duši me
koprnenja
strast razvade,

Drugič vsaj pospravi za seboj
preden greš
Veš da ne maram nereda

Ne pu&sca...

Ujeta  sva v okove najinih obljub.
In nate mislim, ko se dan rodi
in mislim nate ko se zvečeri,
ko v hrepenenju po&scar...

Lahko bile bi to le sanje,
prej nočna mora če vrjameš vanje,
okoli nas dogajajo strašne se stvari, Beri dalje...