| Napisal/a *Roberto*, v nedelja, 31. okt. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Nanašam na čopič to barvo,
barvo v prahu oprano,
nanašam jo z občutkom,
in sledim vem produktom.
Barva zdaj je na ščetinah,
ki so mehke kakor svila,
svila ki po tleh polzi,
v ščetinah teh živi.
Ščetine barvo si delijo,
je od sebe ne pustijo,
ne pustijo je oditi,
nočejo se z njo raziti.
Čopič drsi zdaj po papirju,
več z barvo ni v premirju,
zdaj je kakor bojna črta,
ki je z bojem že podprta.
Barva lepi se v papir,
zapušča čopič brez ovir,
ščetine pa se veselijo,
novo barvo si delijo.
*Roberto*
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
