Na traku biser
En dva tri štiri pet šest
So lačne škarje

Boli
Drhteče boli
Objemam ti telo
Deklica iz porcelana
Trem te, hočem čez lupino
In ti jočeš svojo kri sreče name

Čas beži, pušča sledi, razjeda poti in ločuje ljudi!
Misel hiti spominja se dni, ko priletela si ti, ptica upanja, strasti in moči, ki podobna...

Si me ljubil... sem te ljubila,
strastno sva se objela,
lic ob tvoj lic položila,
poljub na poljub
in ...

Kdaj napisal mi boš pesem?
Ko zrelo klasje upognilo se bo v vetru,
ko drevje se šibilo bo pod težo sočnih hrušk,
ko narava barve živ...

Ko s tabo prelestne poti
hodim,znajdem se v gaju
polne dišeče majske topline,
ki v srcu nikdar več ne mine.
Tu si, v mavri...

v njenih ustnicah strasti
 - sok življenja -

zavrti uspavane sanje,
da ji poletijo v objem

Z jutrom se je sonce na pot podalo,
mi nežno pot je nakazalo,
mi ljubezen pripeljalo,
me z radosti življenja je navdalo.

Beri dalje...

Kot ptič svobodna
objemam dežne kaplje,
skačem po travi.

Izgubljena sredi lastnih želja
se prebijam skozi korenine
tvojega življenja,
lomim vejevje in
uničujem še nerojene cvetove.