Iz samskega doma
Napisal/a vodnar, v ponedeljek, 01. feb. 10
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Ujet med štiri prazne, hladne stene,
kjer te pustota stresa do kosti,
ko nimaš več izbire prav nobene,
razmišljaš kdo in kaj zares da si.
In tu spoznaš, kako življenje vene,
kako ob tebi čas naprej beži;
in ko ne najdeš sreče zaželjene,
ko ravnodušje stisne te v pesti,
tedaj je konec s tabo...Le samota
je tvoja zvesta, stalna spremljvalka,
ki se vsesa ti v dušo kot pijavka.
In jo zaman poskušaš se otresti;
s teboj povsod je, v družbi in na cesti,
pijancu roga se ti preko plota.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (0)
Naključne
04:45 - 24.11.2008
Rahlo naletava sneg,
snežinke v vetru zaplešejo.
Konec časa zlate jeseni..
Hladen veter zmrazi, opominja..
Narava v b...
Beri dalje...
21:33 - 17.06.2007
zakaj bi jokal od nesreče,
zakaj bi žalil ves svet?
saj trnje in bodice boleče
spremeniš lahko v najlepši cvet...
Beri dalje...
18:49 - 13.02.2009
zasnežen travnik
po njem se pase luna
pridružim se ji
...
Beri dalje...
16:56 - 02.06.2006
Čigava solza, topla, je kanila na mojo roko, me pozdravila v letu in prišepnila tiho sporočilo?
...
Beri dalje...
20:38 - 08.01.2007
Mnogo laži, mnogo skrivnosti,
trpljenja in solz prelitih o tebi.
Izdajalske duše, nešteto ran,
bolečin, ki mi jih zadaja vran...
Beri dalje...
15:35 - 09.12.2007
dve solzi,
ki tiho hitita
iz oči čez lica,
čez cel obraz
to sem danes jaz
...
Beri dalje...
16:35 - 03.01.2009
Prebudilo me je nasmejano....
prijazno lepo sončno jutro,
s snegom prekrita pokrajina,
dobro počutje, zvonenje ...
Beri dalje...
07:20 - 30.07.2007
Zazibam te s pogledom,
ko plavaš v modrini neba.
Enkrat zelena, drugič srebrna,
tako postavna bdiš
nad...
Beri dalje...
14:11 - 13.12.2009
Bil je tožen čas gripozen,
ko sem vrtal mrk, nervozen,
v nek priročnik nebulozen,
kinkal sem, že ves virozen,
Beri dalje...
09:01 - 29.09.2006
...
Beri dalje...