| Napisal/a tomm, v sreda, 13. jan. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Odprla so se notranjim očem
svetlobna telesa vseh božjih tem,
naenkrat zagledam nevidne ljudi,
premočna svetloba od njih me slepi.
Uspem jih vprašati za večni nasvet
kako naj razumem nešteto njih let,
odgovor drugačen se v meni zgodi,
sklop njih celote nas preko Krista budi.
Tudi oni svetlobno prosojni ljudje
še niso dospeli tam kjer On je,
da bi čul njihov psalm ali vsaj stih,
so še dalje od Njega, kot mi od njih.
Zamislil sem se v globino svetlob
kako daleč od vsega je naš sončni obroč,
v kakšnem ozadju rimska cesta lebdi,
daleč smo daleč od centra moči.
Tolaži me misel, da smo svojevoljno prišli
na področja spoznanja, kdo smo sploh mi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
