Obstojim...
Pogled upre mi tvoj čar,
ko sežeš mi v dlan
in jo na grudi položiš...

Než...

Pod potnim mostom
sivih lobanj
najdem svet
in se podam vanj.

V soju prižganih sveč se moja silhueta pogreza v kopel.
Razvajam se. Vpijam topel vonj po cedrovini in s prsti na
nogi lovim penaste oto...

Napisal rad lepo pesem bi,
iskal kje moja zvezda zdaj žari,
morda želel bi videti nebeški raj,
ko prideš tja, več ni poti na...

Si sin Stribóga al' Pohvísta,
Tvoja pot ne bo mi sled,
V tej četrti stvarstva ista
Je tvoja smer: za-krog pole...

In včasih se mi zdi,
da še zase ne znam poskrbeti,
padam...padam...nujno mora me nekdo ujeti...
Drugič pa je spet tako,
še kar ...

...

Neodvisnost človeka,
v luči izvirnega greha,
samospoznanje subjekta,
svoboda kot zadnja uteha.

Leto je minilo skoraj že,
je megla odvalila z mesta se.
Tiho, počasi in pridušeno,
a zarezo je pustila vseeno. Beri dalje...