Tebe sem znal
vso na pamet. Tebe sem ponavljal
kot pred ogledalom, še v snu
mi nisi dala miru.
In potihe...

Smer, poti, mir, želja.
Pogled v sebe.

Rana pred časom narejena,
še polna nezdravih misli,
tava in blodi po moji duši...

Trohneče padam v votlost sebe,
kot mah preraščaš mojo dušo.
Poslušaj! Slišiš? Ni srca...
V strahu samost drge...

Oblačil sem jo s pogledom
kot sonce s toplino njeno telo
iz njenih lic mi je rdečica
nemo izrekla isto željo.

P...

Prehodila sva te poti že mnogokrat,
vse vodijo do galerije in male terase
kjer prodajajo sladoled.
Na pomlad cveti ob poteh na ...

Pravijo, da od ljubezni boli srce.
A v resnici bolijo le lasje,
ko se iz blodenj zbujam, osamljen,
v prazna jesenska jutra. ...

Nemočna
ti strmim
v obraz.
Obdaja me
bolečina,
ki sem ji vredna
pogledati v oči.

Kaj čakam na klic?
Torej čakam na nič.
Končno klic. In res. Nič.

...

Preperelost teles,
v mračni dobi
kritičnih časov,
se mi drobi
pod prsti
in izginja v prah.

Že solze toči srebrni ledenik,
Kako polepšaš, Pomlad, lahko vidik;
Sedaj te čakam, ow, Vesna rožnata,
Da se pr...