Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Spominjam se;
Zrak je bil prežet
s cvetjem modrega sonca
in nebo se je oblačilo
v majhne, zlate oblake.
Takrat sem prvič govoril z ljudmi,
iz ust katerih je tekla kri.
Bil sem tam, zraven,
in tudi jaz sem bil krvav.
Bila je pesem, ples v zraku
in govorica oči.
Bile so roke in moč.
Bile so rdeče svetlobe.
Prav v sredino noči so sijale.
Pa to zares ni bila noč.
Za nas je bilo jutro.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a ajda, v 19-12-2009 08:03,
1. Posebna nevednost
Tam si bil,doživljal te strahote, prepričljivo si bil tam, četudi le daleč stran ...
(1 glas)
