Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
ŽIVIM! Se mogoče prvič živiljenja veselim. Z nestrpnostjo otroka, odpiram darilo, ki nov dan je.
Razvezujem pentljo, ki jutro je. Opoldan, svetleč papir je. In večer z nočjo, del podarjenega darila je. Živim, se življenaj veselim. Praviš naj grem nazaj. Veš potem, potem moram znova umreti, ugasniti svečke štiri. Saj jih poznaš, ti si eno prižgal, ko si mi upanje dal. Ta svečka je prižgala ostale tri, mir, vero in ljubezen. Sedaj gorijo svečke štiri, ogrele so moje srce, ki zakovano bilo je v led. In led se je stopil, droben potoček,reka, ki odnaša, vso umazanijo mojega spomina. Se v morje izliva, tam se na dno poseda, vakuum jo vase vleče, izginja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
