Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Tu sem, živim! Končno sem iz ustaljene krožnice svojih misli, poletela. Nekje po orbiti sem krožila, sedaj se utirjam.
Spremenila sem se, spremenil se je moj svet, na novo odkite celine. In ti, ki dal si mi krila, da sem sploh lahko poletela. Se dvignila visoko, da sem od daleč videla svoj majhen, pa vendar velik svet, ko sem se znova spustila. Odšel si, pa vendar si tu! Tvoja misel je del mene postala. V vsako celico, njeno jedro je prodrla. In celice tvorijo tkivo, tkivo tvori srce, srce pa mene.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
