Na moji dlani
so zarisane črte,
globoke struge
deročih veletokov:
kje je ocean?

Postoji grad o koji stalno tuče more
U njemu dijeve najljepše se bude
Rane nosi kao starac bore
Kao brać...

Bila je devojka, kao iz snova,
mašta devojčice saputnik njen,
svaki dan drukčija, svaki dan nova,
kao leptira trag zb...

Kje si, kam si se izgubil?
Si morda pod kamen hladen
sebe potopil?

...

obsedena
čakam
in čas
stoji

Biti dlje časa brez objema, poljuba…
Nehote postajaš mumija, neobčutljiva na spomin poletja…
Si nezmožen premišljevat o nečem...

Ko sonce zaide, utone v noč,
zapre se nebeško oko.
Zabriše z oblakov se rožnata sled,
vrata noči se odpro.

upala si mi reči
povedati kako sladko kožo ima
in jaz sem vedela že prej

Ješ,
ješ ker pač moraš jesti.
Piješ,
ker pač piti moraš.
Govoriš,
ker pač povedati želiš.
Poslušaš,
ker slišati...

V ulici temačni, v Pragi
psi so lajali v noč.
Brezdomec kliče na pomoč
v urinu tam leži in vlagi.