večerna Ljubljana
magija ti sije z oči ...

kako ti lahko po petih minutah
povejo, da si moten, če nisi?
samo...

Nanašam na čopič to barvo,
barvo v prahu oprano,
nanašam jo z občutkom,
in sledim vem produktom.

Se spomniš, kako ostro ječi trava,
ožgana od sonca in napojena
soli, v oazi mehko zelena
koprena z vetrom se poigrava...

Oh, že se oddaljuje,
nežno pihanje po nadmorski gladini.
Kaj bi te zadržalo!
Božaj me še malo, ker si vedno tu,
imaš svojo volj...

Kričim, kričim, kričim!
Ne prenesem več tega bremena,
kričim in zlivam ga ven...
Te krvoločnosti mi res ni treba!

Kako si daleč vstran od mene,
zakaj mora biti to tako,
da ne čutim teh tvojih poljubov
in pozabljam kakšni so….
Žalostni ...

Nič ni isto.
Niti breze.
Bele sivijo.
Nič ni enako.
Niti jezero.
Pod vso navlako
spi, pren...

Kam pojdeš ti Otrok Narave,
postlana ti je pot do slave,
polna neznanih je prigod težav,
povzdiguješ zdaj svoj ...

Po Burji diši.
Peneče se morje
V bregove zaganja.
Skale premika,
drobovje razkriva.

Včasih je težko,
ko pozabim da imajo moji označevalci
v tvojih ušesih drugačne označence
in obratno
in so vse ...