Rožmarin
Napisal/a duovox, v četrtek, 09. jul. 09
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(1 glas)
Mi rožmarin krasi deželo mojo,
marjetka vabi vedno me igrivo,
tam planika iz skal krasi gore,
le krizantema raste sramežlivo.
So rože, vrtnice mi dar narave,
tja do dneva ko življenja luč ugasne,
ko zadnjič v življenju zrak se izdahne,
ga iz površja zemlja v sebe vzame.
Morda marjetka, nagelj sta v okras,
le kdo poklonil ni ga od nas,
kot znamenje ljubezni cvet krasi,
ni lepšega od vrtnice se zdi.
Če v gorah našel bom planiko,
ko v na poti svoji jo bom ugledal,
le nežno bom pobožal jo s pogledom,
pustil tam nežno si cvetlico.
Je krizantema nežna, sramežljiva,
tako kot življenja naša je minljiva,
ko iz jeseni v zimo življenja zacveti,
v spomin pokojnim njen cvet krasi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Naključne
19:45 - 06.06.2008
Nasmehni se dekliču , ki poljublja,
Ko ljubezen v objemu mu obljublja,
Le rinkca brani se, fosilna je navada, ...
Beri dalje...
14:58 - 18.10.2005
Beri dalje...
14:40 - 29.08.2012
Težka noč,
črn dan.
Krhkost, nemoč,
človek bolan.
Dal bi vse,
za čarobni napoj.
To...
Beri dalje...
20:29 - 02.06.2007
Pravijo, da so pesmi
o drugih, o simpatijah
prehitro minljive.
A o čem naj potem
pišem?
...
Beri dalje...
20:27 - 24.10.2005
Lasje se mi kravžljajo od skravžlanih misli. Včeraj si zategnil vozel vprašanj. Zdaj sem mlin na veter, kljubujem ti, španski jezdec. Nikdar ne bo ...
Beri dalje...
18:45 - 09.12.2004
Kadar čisto ponorim, slava hitro mi izgne. V sanjah um si pobestrim, vsa vez do tukaj se prekine. Veza...
Beri dalje...
09:39 - 05.09.2008
V zvoku, ki nas je rodil,
smo se vzpenjali
nad strehe nebotičnikov,
da bi ujeli deviški smeh
oblačnih častilcev.
Beri dalje...
13:49 - 31.08.2005
Pomeni besed so odvisni od ljudi, obstoj sveta je odvisen od moči.
...
Beri dalje...
07:37 - 14.01.2007
Ko v grobu
škrtajoče so utihnile kosti
nad grobom eni,
pod zemljo drugi
so čakali na svoj meni.
...
Beri dalje...
22:40 - 09.12.2004
Kje so tisti časi poezije, nikoli jih ne bo nazaj, že vsak otrok zdaj vence vije, vam klasika je tuji kraj. Perejo vam vs...
Beri dalje...