sanjal sem da je mesto gorelo
bil je ogej visok kot nebo
strehe so kazale svoja gola rebra
vse črne...

Stopam po pepelu drobtinic sreče,
ki v osami so zoglenele.
Preganjam brezčasnost minut,
ki so ob odhodu tvojem zledenele.

Občasno spominjaš me nase, duša zmrzlaka,
na tiste dneve blodeče, ko sem izgubljene
predstave tavajoč sredi gošče neomejene
...

Mrak...
Hm, ti in tvoje oči bleščite.
Mrak... mrak je povsod.
Samo midva
in dva nema pogleda.
Mrak...
Mrak je okoli n...

Nežno grizeš moje uho,
tiho šepetaš,
potoval bi...
Tvoje ustnice, jeziček,
popotnika dva.
Njun vodič si ti.

...

Mesto.
Polno mrtve naglice.
Nemega hrupa.
Zelene sivine.
In sive modrine.

Pesem napisana kot vzpodbuda, da bo začel verjeti in ne bo mislil, da so vse skupaj le sanje.

Mnogo je stvari,zaradi katerih v življe...

Šibaste veje upogljivih vrb
so božale fresko. Dom, cvetni grb
srčnega mesta. Orant se smeje
in pomežikne, odveč...

Čisto enostavno
lahko
pozabim na
nekdanja opravila
mojega življenja.
Mojega.

otrok se je odločil
priti na svet
ne
vanj je bil vržen

zajoka
to je odločeno...