Tako zelo, da še sama ne vem,
tako lepo-če sploh tako smem.
tako nemogoče sedaj se mi zdi...
..Morda pa se mi le zdi....

ceste z dežjem izprane
od sonca ožgane trave
jok otrok
smeh starcev
nekaj kar ostane

Beri dalje...

Ostaneš zaprta za rešetkami mojih reber
Neprebojen trojanski konj upanja,
ki še ni odprl vrat mojim eritrocitom
Da sluteče bojazliv...

Kdo te bo ljubil,
draga princeska,
ko se za vedno
zaklene tvoj Grad?
Ko se zagrnejo
zadnje zaves...

Hodim skozi atomski vek, naš svet, naš čas...
Počasi, vendar zanesljivo vidim kraj poti...
Poti, ki je...

Ta tako živi, tako sivi dan...

In veter zapiha
prinaša vonj
po dežju in nečem neznanem
...

Utrgalo se je nebo,
pade belo perje na moja bleda lica,
solze pod vekami in bolečina,... 
obup mojega...

Na ranjeno dušo polagam ti cvet,
ujet s toplino
v soj mesečine.

Ne joči...

Želim te tukaj!
Zdaj!
da razburkaš potlačeno fantazijo
naježiš telo v okviru nedotaknjenosti ...

1.Ko te
objamem, sem
vidieti srecna.

2. Ta objem
mi pomeni veliko,
ker vem,
da vedno
moja prijateljica.