Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Pridi kdaj;
ne bom želela, da si vitez
ali feniks iz pepela -
tudi jaz to nisem.
Zgolj,
kot bi čebela eni roži sedla v cvet,
popotnik čmrlj bi bil,
lačen medu.
Pridi kdaj;
ne sanjam, da boš Romeo, zaljubljen vame,
ni v meni Julije, ki te prevzame njej.
Preprosto, veš,
tako kot ptič pozdravlja svoje brate,
daj še ti:
"Kako, deklič?"
Nato pojdiva nekam -
kamorkoli,
v trate rož, v gozd, na ples.
Zgolj,
kot bi v krošnjah dreves dom imela,
dve srci sva,
opiti od miru...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
