Uh sonček
in vetrc
in lepo vreme
ah znebila sem se teme
za vedno
za zmeraj
kako sem vesela

Na papirju sva; dve premici,
različni, a vzporedni.
Brezkončni, breztežni.
Potekam ob tebi, sledim ti,
včasih te hoče...

Ohranil čistost
bom svoje knjige,
da le v misli bom vanjo pisal,
ohranil pristnost
da ne zmešal bom je s krutim sveto...

Po krvi teče informacija,
zakaj je tvoja inspiracija,
čisto blizu tistemu vrelišču,
ko je lahko zgolj še frust...

V globini, tam nekje pri dnu
išče te nekdo.
Tam kjer luna, tam kjer zvezde
našel te ne bo.

Sama sem ostala,
Postelja brez tebe  prazna je postala.
Nehal si me ljubiti,
Razumno hotel si se raziti...
A...

Tam...
kjer nebo poljubi morje
kjer pogled seže v obzorje
kjer mavrica se v zemljo zlije
kjer zvezda z roso se umije ...

Objemam temo,
prisluškujem krikom iz srca,
v samoti čakam,
da se izlije name
zarja jutranja ....

In smo brezvredne številke.
In predvsem zelo nadomestljive številke.
In se zapletamo v enačbe.
In...

skrunstvo sebe
zamolčanje trsk
bolečine tkiva
prebadanje kože
ritual prihodnosti