Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Nihče še ni videl tistih posebnih oblik
ki se prelivajo
iz sreče v nesrečo
neke čisto določene reke...
Ker reke ne slišijo šepetanja in tihih vzdihov
ne zmenijo se za mehkobo neke čisto določene kože
samo mimo grejo
in s svojo mokro toplino objemajo kamenje...
Pojejo in ljubkujejo...
Na milijone osamljenih in od vseh pozabljenih kamnov...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
PREŽIVLJAM ČAS SAMOTE, ČAS OSAMLJENOTI IN BOLEČINE, TOGOTE. BOLI ME V SRCE, V PLJUČIH DUŠI, V PRSIH ZBADA IN V GLAVI PUHTI. RADA BI SPET ČUTILA DOTIKE...