| Napisal/a tomm, v torek, 17. mar. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Presunil me je njen pogled
spoznal sem v njem, da še živim
začutil sem v sebi sonce,
bo grelo njo, ki me želi.
Je stala tam vsa nebogljena
počutil isti sem se sam,
le dva pogleda sta žarela,
prišla usoda je na plan.
Razpredala sva o življenju
kako se zlahka vse zgodi,
od trenutka je odvisno,
kakšna pozornost v njemu tli.
Mladost ne vpraša prav ničesar
ona sluti in hiti,
ne izbiraj si takrat veliko,
lahko te sreča zapusti.
Še danes po tolikih letih
spomnim se trenutkov teh,
kako odločajo sekunde,
bo v meni človek ali greh.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
